Forum virtualnega letalstva Slovenije

Lep pozdrav družba,

danes mi je prišlo na misel, da mora bi anti/de-icing kril, ki imajo slate čisto drugačen kot pa krilo brez slatov. Kdo ve kako to deluje, saj so slati podobni flapom, se pravi kos "pleha" ne pa neka stvar z volumnom skozi katerega bi lahko vpihaval vroč zrak.

Alex

Pozdravljen kolega Alex,
beseda slati v slovenščini, ki je med drugim v Republiki Sloveniji uradni jezik,
ne pomeni prav nič. Predvidevam, da glede na opis problema pišeš o predkrilcih,
kakor se v uradni sloveščini imenujejo naprave za povečanje vzgona na prednjem
robu letalskega krila.
Anti icing tudi nič ne pomeni (glej SSKJ), verjetno misliš na sistem proti zaledenitvi.

Žal nisem tehnično toliko seznanjem z omenjenim problemom, da bi ti lahko razložil,
kako deluje, upam pa, da bo rajc našel čas. On verjetno največ ve o tej temi.

Lep sobotni popoldan
Milan

Brez zamere, samo ali bi mi lahko prosim razložil s katerim delom odgovora si odgovoril na postavljeno vprašanje?

Lepo popoldne tudi tebi

Če bi prebral vse do konca, bi našel odgovor.
Predvsem bi pa rad še enkrat opozoril, da se tudi na tem forumu lahko
učimo slovenskih izrazov, ki so splošno uveljavljeni v tehničnem besednjaku.
In ker kolega očitno ni vešč, bodisi, da je samouk iz računalniških simulacij
ali tuje literature, sem mu želel pomagati.
Ali se pač motim in temu ni tako?:oops:

Sicer pa tudi ti nisi z ničemer odgovoril na vprašanje. Jaz sem povedal, da
tu pač nisem doma.

Ekstremno lep večer ob prebiranju SSKJ

Milan

Milan, vprašanje se ni nanašalo na prevod izrazov. Epistemologija in morfologija izrazov nas običajno na tem forumu ne zanimata.
Lahko ti pa iz prve roke povem, da se kolegi strojniki učijo o slatih. Ne uporabljajo pa izraza predkrilce. Tehnični besednjak ne sloni toliko na SSKJ, ker je namenjen medsebojnemu razumevanju ljudi, ki jih druži nek skupni interes. Bistvo so zaključki, besede pa so le medij sporazumevanja. Tukaj bi sicer lahko nadaljevala še pogovor o transcendentalijah in univerzalijah...

_________________
Aljoša.

Daj no, daj. Na tem forumu nismo vsi strojniki, večina je čistih laikov,
ki o takoimenovanem "strokovnem" besedišču pojma nima.
Žalostno pa je, da stroka ne zmore držati koraka z že uveljavljenimi
slovenskimi izrazi. Vsaj pred 30 leti so bili uveljavljeni, očitno pa se je
vmes tudi v akademsko sfero naselila duhovna in jezikovna lenoba.

Milan

Tudi sam nisem iz strojniških vod. Te izraze pa razumem. Znanje se danes prodaja v tujino. Enostavneje je uporabljati neke internacionalne izraze. Z našimi krilci, zakrilci, predkrilci pa je le velika zmešnjava. Kako bi pa bilo, če bi medicinci uporabljali le slovenske izraze? Pa botaniki? Pa filozofi? A potem bi prevajali v druge jezike?

No, ti verjetno uporabljaš zgoščenke, natlačenke, preslikovalce, mehčnino, trdnino. Jaz uporabljam cd-je, dvd-je in skenerje, software in hardware.
Tebe bom sicer razumel, ti pa mene očitno ne boš hotel.

_________________
Aljoša.

Lyosha, ker vidim, da si vmes popravljal odgovor, kar ni nič narobe pa samo eno vprašanje, ki me skrajno muči,
je pa spet povsem oddaljeno od temeljnega vprašanja. Namreč, vedno se govori o nevarnosti za izginotje jezika,
ki mu grozijo ne vem od kod. Ko pa takole vidim odprto debato z uporabo nedomačih izrazov v imenu nekakšne
stroke (tehnične pri tem niso nikakršna izjema), se bojim, da si sami režemo eno vejo identitete, na kateri sedimo
stoletja.
Pogosto poslušam traktate o tem, kako se v slovenščini ne da vsega povedati. Pa me velikokrat srh spreleti, ko
slišim nekoga, da mora narediti še dva telefona, namesto, da kar enostavno opravil dva telefonska pogovora ali
celo dvema osbkoma telefoniral.
Pa potem, v mojih mlajših letih smo se še zaljubljali, zdaj pa se bojim trenutka, ko bo mladež začela lepo po
angleško padati v ljubezen, da ne omenjam, da se v slovenščini ljubimo, medtem, ko angleži in še nekateri
drugi delajo ljubezen in tako dalje...

Tista o prevodih potem, ko govoriš s tujcem je pa sploh bosa. Vsako slovensko besedilo je namreč potrebno
prevesti, ne glede na uporabljene izraze, da bi jih tujec lahko razumel.
Če pa je pri tem mišljena težava z dvojnim učenjem smo pa spet pri moji trditvi, da gre za navadno duhovno lenobo.


Upam, da ti nisem preveč skazil tvojega udobnega večera

Milan

Glede popravljanja odgovora: popravljal sem besede. Nekje je bila preveč črka a, drugje pa je manjkala črka n. To sem dodal, bistvo pa se ob tem ni spremenilo. Vmes si pa že ti odgovoril.
Se strinjam s tem, da preveč uporabljamo tuje besede. Precej drugače pa je to v strokah in v krogih ljudi, ki jih druži skupen interes. Gre se za lažje in bolj praktično razumevanje.

_________________
Aljoša.

Lahko ti zagotovim da bomo ob času izginotja slovenščine vsi že lepo pod rušo.
Glede naše stoletne identitete pa mislim, da jo, prav tako in celo mnogo bolj kot sprejemanje tujih izrazov, kazijo tudi naši politiki in navsezadnje tudi sami ljudje, ki se obnašajo kakor da je civiliziranega sveta konec čez Karavanke oz. čez Kolpo.

Ah, če bi bil problem samo v ozkih strokovnih krogih. Težava je v tem, da se
absolutno zavrača slovenske izraze brez pravega razloga. Jaz nisem strojnik,
se pa v vojski srečujem s podobnimi težavami.
Potem pa se zgodi, da naletiš na del, ki je tudi tvoja "stroka", ki se pogovarja
v kraticah in šifrah, ki nimajo nobene zvez ne s tujim jezikom, še manj pa z
našim. Poznam kar precej kolegov, ki imajo zaradi takega odnosa do jezika
velike težave.
Bi se pač morali sprijazniti z dejstvom, da se zaradi majhnosti in edinstvenosti
svojega jezika moramo malo bolj potruditi, kar pa v končnem seštevku prinaša
precejšne prednosti.
Sploh pa ne gre, da jaz ne bi razumel tujk. Verjetno bistveno bolj od množice
drugih. Sem se pač nekaj časa učil tudi v tujih jezikih v tujih šolah in zaradi
svojega pristopa nikdar nisem imel težav z mešanjem jezikov. Je pa res, da se
je zato treba malo potruditi.




Žalostno, ampak resnično se moram tukaj s tabo popolnoma strinjati. Le še
novinarje in "novinarje" dodam na to gnojišče, pa bo.

Milan

bože nedaj! Še mi k smo na FS se rajš kličemo letalci k pa strojniki
strojniki so freaki!

Drgač pa kar se tiče besedišča... zarad mene lahk rečete stajni trap,kotač, pristajalno kolo al pa landing gear... Mi je vseen dokler zastopm ka hoče kdo povedat.
Je pa res da bi lahko razivjali tudi slovenski jezik na področje letalske tehnike, ampak pomoje bi zadeva tako hecno izpadla da je še vedno bolš povedat v ang al pa srbohrv , ki sta na tem področju zelo razvita.

@Cougar:
Zdej se bojo pa še tile s kavnih mlinčkov oglašali. Lih da znate kolektiv obračat, pa vam vojska vse plača. S tem nikogar ne žalim, če vam rečem da kavo meljete. Kavni mlinček ima svoje mesto v SSKJ, zato lahko rečem, da ste v kavnih mlinčkih, če tako hočem.

Jaz ti pa iz prve roke povem, da ni tako. Na strojni fakulteti se učimo o predkrilcih, zakrilcih, višinskih krmilih, stabilizatorjih itd... Je že res, da se omenjajo tudi slati pa flapi in podobno. Seveda saj se šola tako, da bo nekoč diplomant s te fakultete lahko delal tudi v tujini ali z drugim članom posadke, ki ni Slovenec, in vsekakor mora biti domač tudi s tujimi izrazi. A učijo nas tudi slovenske izraze in moram reči, da se slovenski izrazi tudi veliiiko več uporabljajo od tujih. In, če sem prav razumel, je to hotel povdariti tudi Milan. Seveda morajo študenta letalstva naučiti (mednarodnega) letalskega žargona (saj veste - skupina ljudi, ki jih druži skupni interes, ima neko svojo govorico), ne pa na račun slovenščine. Zakaj ne bi poleg mednarodnega izraza študente naučil še slovenskega?? Edini izgovor zares je, tako kot je rekel Milan, lenoba. Mi smo se učili na fakulteti slovenske izraze tudi za recimo roll (valjanje), pitch (prevračanje), yaw (sukanje) in tako naprej. Res pa je, da slovenščina nima prevodov za nekatere izraze, kot so naprimer downwash pa upwash in podobno.
Drugače pa samo še na hitro eno neumesno, predkrilca so v slovenščini bolj širok pojem kot slats v angleščini. Ker slats so tista vrsta predkrilc, ki ustvarijo špranjo, obstajajo pa še taka, ki navidezno povečajo debelino in ukrivljenost profila, tem pa angleži pravijo flaps, torej enako kot zakrilcem.


Zaradi tako nadutega odnosa kot je tvoje pa smo letalci tako nepriljubljeni med profesorji na fakulteti in nekaterimi ostalimi študenti. Kdo pa misliš, da je naredil vsa ta letala in helikopterje?! Frajerji pravniki, nadmočni filozofi, superfrajerji ekonomisti?? Ne! Te čudovite naprave, o katerih tako sanjaš, da jih boš nekoč pilotiral, so naredili "freaki" strojniki!


?!?! Če te že razumem za angleščino, ki je nekako mednaroden jezik za sporazumevanje, se križam glede srbohrvaščine. Smo Slovenci in ne neki Srbi ali Hrvati, govorimo in učimo se Slovensko! (Saj ne da imam kaj proti Srbom ali Hrvatom, sem pa 100% prepričan, da bi imeli oni o uporabi slovenščine v njihovem jeziku enako mnenje) To je ena najbolj sramotnih izjav kar sem jih prebral na tem forumu.

Uff, ste pa posteno zastartali . . .

Pošteno zaštartali in še vedno smo kjer smo bili prej, še vedno Alex (in očitno noben drug) ne ve, kako deluje sistem proti poledenitvi predkrilc oz. anti-icing slatov ... Samo malce smo razširili krog po katerem se vrtimo okoli ene in iste stvari.

Mogoče še manjše mnenje o nerazvoju slovenskega besednjaka na tem področju: Slovenci nismo nikoli serijsko in uspešno proizvajali lastnih letal, v katerih pilotskih kabinah bi lahko uporabljali svoje izraze... Malce pozabljate tudi, da so vsa naša zahodna letala vezana na procedure v angleščini ... kot piše tudi v priročnikih ... Slovenski kapetan bo na CRJ ali A320 ali 737-500 rekel flaps 5, gear up in reverse idle ... Popravite me če se motim, mislim pa da se ne.

Glede teme pa ...

Vir: http://www.boeing-727.com/Data/systems/infoicerain.html

Lep nedelski pozdrav,

tkole bom reku, sm mislu d bom dubu kak pamtn odgovor ne pa pouk slove pa kreganja med člani tegalga foruma. Sorry ne k nism reku predkrilca, če čš ti lahk postavm še vprašanje po Toporišiču sam mislm d tale forum ni namenjen pravilnemu izražanju slovenščine ampak [b]splošnim[/b] pogovorom, ne pa striktno strokovnim. Če pač ne veš odgovora pol ni treba tle bluzit d folk ne ve kva čm k tisti k se spoznajo na te reči že vejo kaj pomeni beseda slati, in kaj anti-icing.

@avijonar

pol pa še tole prašam, povej ker izraz si večrat slišu kovit al lepo slovenkso rečeno vrij??

Hehe, pa še vrij ni slovensko. Pravilno je zvrt . Vrij pride iz francoščine (vrille).




No, uporabljajo več sinonimov. S tem ni nič narobe. Sem že povedal, da mi je popolnoma vseeno, kakšne izraze kdo uporablja in se ob to ne spotikam.

_________________
Aljoša.

Fantje, dejte mir, dost je blo!

Alex, še enkrat okoli vprašanja. Ali tebe zanima sistem proti zamrznitvi pri predkrilcih (antiicing) ali sistem za razbijanje zaledenitve na predkrilcih (deicing)? Tudi sam ne vem čisto odgovora na Tvoje strokovno vprašanje (ki ne vem, zakaj je v kavarni?) vendar se bojim, da slednjega na predkrilcih ni. Pri večjih letalih menim, da bi načeloma bil možen tudi sistem ogrevanja s toplim zrakom, saj so predkrilca razdeljena na več segmentov in bi se dalo nekako spravit cevke s toplim zrakom vanje. Drugače pa predkrilca niso le navaden kos pleha (še posebej to velja za ona običajna predkrilca, ne Krugerjeva), imajo čisto lepo aerodinamično obliko.
Sicer pa je sam sistem preprečevanja zaledenitve možen načeloma le preko nekega ogrevanja sprednjega robu - električnega ali s pomočjo toplega zraka (iz motorjev). Za razledenitev pa vem še za napihljivo gumo, ki napoka led in se razleti med letom. Več pa kasneje

_________________
Goran Brumen