Preden bo letalo pripravljeno za vkrcanje bo trajalo še nekaj časa, zato sem se odpravil po terminalu preveriti še ostale zanimive lete, ki so se pripravljali na začetek svoje poti. Zraven nas je bil parkiran B777-300ER ANA, ki je potrpežljivo čakal na svoj let v Tokio (Narita).
Tudi Asiana B747-400 bo letel v Azijo, njegov cilj bo Seoul v Južni Koreji.
Vkrcanje za let LA705 proti Madridu in Santiagu se je začelo zelo zgodaj, točno eno uro pred odhodom, in je potekalo glede na vrste sedežev.
Kot običajno sem si izbral sedež v zadnjem delu letala in sem bil v prvi skupini potnikov iz ekonomskega razreda, ki so se vkrcali.
Prvi občutek ob vstopu v letalo je dokaj 'vesoljski', ambientna razsvetljava pripravi prijetno in mirno vzdušje.
Na vsakem stolu sta potnika pričakali blazina in oddeja, na IFE (in-flight entretainment) ekranih pa se je vrtel promocijski film o Čilu, ki me je resno navdušil, da bi kdaj obiskal to deželo. Tudi, če bi kar danes nadaljeval pot vse do Santiaga ne bi imel nič proti, saj je bilo na letalu vse skupaj zelo udobno.
Okna na 787 nimajo klasičnih senčnikov, ampak si lahko vsak potnik s pomočjo tipk izbere svojo nastavitev zatemnitve. Po potrebi (ob pristanku, vzelu, na nočnih letih) lahko tudi kabinsko
osebje nastavi enotno nastavitev za vsa okna.
Vkrcanje je trajalo dobrih 25 minut in več kot pol ure pred odhodom smo bili vsi potniki že pripravljeni. Sedeži so razporejeni v konfiguraciji 3-3-3, sedež ob prehodu v moji vrsti je zasedla prijazna starejša nemška gospa, sredinski sedež pa je, na srečo, kljub zelo polnem letu ostal prazen.
IFE običajno uporabljam predvsem za 'Airshow', zemljevid s prikazom poti, ki pa ga tokrat očitno niso ponastavili, tako da je naš let ves čas ostal v Frankfurtu. Je pa v zgornjem desnem kotu vseeno deloval prikaz preostalega časa leta.
Na koncu smo dobili dovoljenje za push-back skoraj 10 minut pred predvidenim časom in kmalu smo vzleteli s steze 18 in se usmerili jugo-zahodno proti Madridu.