Tole naj bo posebna tema s fotografskimi nasveti in naj ne izzveni kot monolog oz. da samo dva ali trije tukaj kaj napišemo. Sam sicer nisem neki profi fotograf, tu pa tam se mi kaj posreči, marsikdaj pa tudi ne. Vedeti pa je treba, da ni vse v opremi, marsikaj je odvisno tudi od situacije: vremenski pogoji, pozicija in še kaj.
Naj opozorim še na dejstvo, da s kompaktnimi fotoaparati z le 3-5x optičnim zoomom ne boste prav daleč prišli. Tudi pri kompaktih pride do problemov s kromatično aberacijo pri maksimalnem zoomu kar je še posebej vidno pri tistih z 10 ali večkratnim zoomom. Toplo priporočam uporabo DSLR aparata, dandanes so cene že precej sprejemljive, objektivi pa... ehmmm, so le bolj daljnoročna naložba
Sam sem začel z Nikonom D70s, sedaj imam D90, objektivov se je pa tudi že nekaj nabralo, odvisno tudi kaj fotografiram.
Najbolj pomembni podatki vsakega objektiva so:
- goriščnična razdalja, recimo 70-300mm, 35mm, 10-24mm, 200-500mm itd.
- zaslonka in pri kateri goriščni razdalji velja, recimo 1:3,5-4,6 (pri 18-70), 1:4,6-5,6 (pri 70-300), 1:2,8 (pri 70-200)...
- vrtenje zunanje leče pri zoomiranju; zelo pomembno pri uporabi dodatnih filtrov, npr. delno gradientnemu filtru, polarizatorskemu filtru
Zaslonka, gorišnična razdalja in čas osvetlitve so med seboj zelo povezani podatki. Pomemben podatke je tudi ISO število: majhen ISO (80, 100, 200) pomeni majhen šum, velik ISO (800, 1600 ali več) pomeni večji šum a možnost fotografiranja pri slabih svetlobnih pogojih. Koliko so ti minimalni pogoji pa zavisi od zaslonke. Manjša ko je številka (3,5, 2,8, 1,4), več svetlobe spusti objektiv na film oz. tipalo. Vendar pa je pri DSLRjih zato tudi manj globinske ostrine. Za dobro globinsko ostrino je zato potrebno zapreti zaslonko, da so slike že prijazno ostre pa naj bi bila zaslonka nekako 2x minimalna zaslonka pri dani goriščni razdalji.
Primer: objektiv Nikon 70-300 IF VR ED-G ima podano zaslonko od 1:4,5 do 5,6; 4,5 je min. zaslonka pri 70mm, 5,6 pa pri 300mm. Za kolikor toliko ostre slike pri 300mm naj bo zaslonka vsaj 9 (preizkušeno), pri 11 je slika res lepo ostra. Pri 5,6 pa je slika sicer uporabna, kake pretirane ostrine pa nekak ni. No je pa tudi res, da je to objektiv za 550 EUR in ne za kaj več
Druga relacija je goriščnična razdalja-ekspozicijski čas. Slednji naj bi bil obratno sorazmeren s prvim podatkom, torej za ostre slike pri goriščnici 300mm naj čas ne bi bil manj kot 1/320 sekunde.
Zatorej pri slikanju letal s tele objektivi (objektiv naj seže vsaj do 200mm) se poslužujemo nastavitve Tv (Canon) ali S (Nikon) s časom nastavljenim na 1/200 sekunde ali več, pri tem pa spremljajmo kamerino izbiro zaslonke. Če pade na premajhno vrednost, potem raje dvignimo ISO.
Morebiti velja omeniti še eno malenkost in sicer način izračunavanja osvetlitve. Fotoaparati poznajo matrično merjenje, centralno merjenje in točkovno merjenje. Matrično merjenje preverja celotno polje, ki ga bo tipalo zajelo, centralno merjenje glede predvsem sredino ampak upošteva tudi bližnjo okolico, točkovno merjenje pa le centralno točko v nekem radiju. Vsaj pri "mojih Nikonih" se da to točko definirati od 6mm do nekje 12mm. Prvi način merjenja se je meni izkazal za bolj neuporabnega, saj pri velikih razlikah v svetlobi neba in letala pride do čudnih rezultatov, ponavadi je letalo pretirano podosvetljeno. Za miting v oblačnem vremenu še nekako gre, sicer pa raje ne. Če je letalo majhno (lovci, akrobatska letala itd) potem je kar se mene tiče bolj smiselno uporabljati točkovno merjenje osvetlitve, sicer pa lahko uporabljamo centralno merjenje.
Toliko na hitro z moje glave in iz mojih izkušenj, se pa priporočam, da temo obogatite s svojimi izkušnjami tudi drugi.