Forum virtualnega letalstva Slovenije

Zdravo!

Kar se kataloga tiče, najprej preveri, če imaš najnovejšega, ki je objavljen na spletni strani Direktorata za civilno letalstvo RS: katalog in priloge.

Kar se pa samega vprašanja tiče, pa najbrž samo avtor ve, kaj je prav. Načeloma na zavetrni strani hriba nastajajo turbulenti rotorji, turbulenca pa se lahko pojavlja tudi pri vrhovih hribov/gora, tako da najbrž bi lahko obkrožil na privetrni strani hriba in bi bilo mogoče pravilno.

Mimogrede - to gre za izpit na direktoratu ali v FTO?

P.S. A ste imel drugi tudi kakšne težave al ste vse v prvo naredl?

Hm, kaj pa če koga v klubu vprašaš, da ti pove pravilno rešitev in ti jo tudi razloži? Konec koncev je bolj važno da stvar znaš, kot pa da te zafrkavajo s točkami...



Jaz osebno z izpiti v FTO nisem imel težav, na upravi bomo pa videli konec junija kako bo šlo

Če so ti pa rekli, da je na priveterni narobe....
Katera šola si rekel da je to?

Se pa spomnim, da tudi na priveterni strani ni najbolje, tako da je bilo glavno sporočilo da se hrib preleti, tako kot se ga more (300m+ če se prav spomnim?) seveda bolj na priveterni strani, ker na zaveterni se pojavljajo kar visoki rotorji. Vsekakor po zaveterni ne, s tem izpade tudi "ni važno".

P.S. A ste imel drugi tudi kakšne težave al ste vse v prvo naredl?

1. Katera vrsta oblakov pomeni kovektivno turbelenco?
Odgovoril sem z nimbostratusi (tko piše v katalogu), pa sem imel najprej prečrtan, potem pa mi je vseno priznal, tko da tuki ni panike

2.Potrebna pogoja za kumulusno oblačnost sta vzgon in?
Odgovoril sem nestabilno, vlažno ozrače (tko piše v katalogu), pa sem spet imel prečrtano, ampak tega mi pa niso priznal, ker so mi tam trdili da je odgovor: nestabilno ozračje s presežkom kondenzacijskih jeder.

3.Značilnos mirnega ozračja?
Odgovoril sem hitro padanje T z višino (to sem pa sklepal, saj je značilnost T inverzije mirno ozračje, T iverzije pa je posledica spreminjanja T z višino, torej logično značilnos mirnega ozračja padanje T z višino)

T inverzija je, ko temp z višino narašča. Kaj so pa še drugi možni odgovori?

Inverzija je pač naraščanje T z višino

Temperaturne spremembe pri premikih zračne mase v navpični smeri

Zimi so torej šteti dnevi, natančneje - ostala sta ji natanko še dva. Pa saj "po Gregorju od vsakega vetra sneg skopni", vsaj tako pravi ljudsko vremenoslovje za ta čas leta. Na srečo pri nas, izjema je burja, drugi močnejši vetrovi niso zelo hladni, saj se na primer tudi karavanški fen med spuščanjem na sončni strani gorske pregrade segreva. Zaradi višjega zračnega tlaka na nižji nadmorski višini se ob tem zrak adiabatsko segreva, za kar je torej kriva sprememba zračnega tlaka. Obratno pa se pri dviganju zrak razpenja in s tem ohlaja. V enotni zračni masi, kjer je padanje temperature z višino normalno, to pomeni, da ga ne "motijo" drugi vplivi, razen Sonca, velja za zmerne geografske širine v večjem delu troposfere povprečno vrednost padanja temperature 0,56 stopinje Celzija na vsakih 100 metrov višine. Če želimo torej temperaturno primerjati dva kraja, moramo upoštevati razliko njunih nadmorskih višin. Enako velja seveda tudi za zračni tlak, ki ga moramo reducirati (pri tem si pomagamo s posebnimi preglednicami) na morsko gladino.
Suha in mokra adiabata

Z oznako adiabatni imenujemo tiste energijske procese, ki se odvijajo brez dovajanja energije. Ko se torej zrak samostojno ali prisilno (ko zadane ob gorsko pregrado) dviga v višave, pretrga stik s tlemi in s tem tudi z dovodom toplote oziroma energije in vlage. Opraviti imamo z dviganjem po suhi adiabati, zrak se širi, opravlja delo in porablja svojo toplotno energijo, pri čemer se ohlaja po 1 stopinjo Celzija na vsakih 100 višinskih metrov (suhi adiabatni gradient). Ko se dvigajoči zrak ohlaja, se mu povečuje vlaga, vse dokler ne doseže temperature rosišča in se "utekočini" - nastanejo oblaki. Ob tem se sprosti specifična izparilna toplota, to je tista energija, ki bi jo potrebovali, da bi ta del zraka spet "posušili". Sproščena toplota dodatno ogreva zdaj že z vlago nasičen zrak, zato je njegov padec temperature na 100-metrski višinski pas približno pol manjši, saj znaša 0,5 stopinje Celzija (vlažni ali kondenzacijski adiabatni gradient). Pri zelo vlažnem zraku se na tak način še pospeši dviganje zraka (konvekcija), zato imamo pogosto opraviti z burnim vremenskim dogajanjem. Adiabatna sprememba temperature je odvisna tudi od nasičenosti zraka z vodno paro. Temperatura pada po suhi adiabati do le višine kondenzacije, naprej pa po vlažni. Višina kondenzacije je odvisna tudi od izhodiščne temperature in vlage. Oblaki torej nastajajo tem višje, čim višja bo temperatura zraka in čim manjša bo njegova vlaga.