Zadnjič smo imeli na srečanju KVLS ponovno debato o energiji, ki jo porabijo osebna vozila, in koliko novih energetskih virov (beri: elektrarn) bi potrebovali, če bi vsa osebna vozila na fosilna goriva zamenjali za ekvivalentna električna vozila
. Da bi imeli zadevo nekoliko bolj dokumentirano, ta izračun sedaj objavljam kar tu. Vseeno mislim, da tema ni predaleč od letal in naj vam bo naslednjič, ob realnem ali virtualnem tankanju tistih nekaj ton kerozina, mogoče malo v razmislek
.
Na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije sem pobrskal za par podatki, tako da lahko izračun naslonimo na konkretne vrednosti. Torej - v Sloveniji smo imeli leta 2014 registriranih 1.068.362 osebnih vozil
, prevozili smo povprečno 12.653 km na leto, s povprečno porabo 6,7 l/100 km (vir:
SURS). Povprečje upošteva različne vrste in porabe goriva, tako da se bomo zadovoljili kar s temi podatki, saj nas zanimajo le okvirne vrednosti.
Vsako vozilo tako v enem dnevu povprečno prevozi
34,7 km ter porabi
2,32 l goriva. Če želimo ugotoviti koliko energije je pri tem porabilo, moramo poznati energijsko oz. kurilno vrednost energenta, zato bomo v našem primeru vzeli za bencin oz. dizel nekako
10 kWh/l. Dnevno porabljena energija na vozilo je tako: 2,32 l x 10000 Wh = 23.200 Wh oz
23,2 kWh.
Izkoristek bencinarjev je nekje med 30% in 33%, dizelašev pa nekoliko višji in znaša tudi do 40%
, tako da glede na razmerje zastopanosti enih in drugih (cca 50:50) lahko vzamemo kar povprečen izkoristek 35%. Mehanske energije, ki jo potrebujemo (porabimo) za premikanje vozila, je tako: 0,35 x 23,2 kWh = 8,12 kWh.
Če bi imela električna vozila 100% izkoristek, prav takega pa tudi polnjenje akumulatorjev
, bi bila ta vrednost že količina električne energije, ki bi jo morali vsak dan "natočiti" v akumulatorje električnega vozila. Žal pa nimamo naprave s 100% pretvorbo energije, zato bomo upoštevali izkoristek električnega pogona (napajalna elektronika + motor), ki naj bo radodarnih 90%. Tudi pri polnjenju akumulatorja rabimo več električne energije, kot jo dobimo med vožnjo ven, tako da tudi tu upoštevajmo izkoristek polnjenja, ki je nekje 75%.
Dnevno bi torej za eno osebno vozilo za zgoraj omenjeno razdaljo potrebovali: 8,12 kWh/(0,9 x 0,75) =
12,03 kWh električne energije.
Ni veliko, a to je energija. Energija pa je produkt moči in časa. Če bi torej za povprečno dnevno vožnjo želeli napolniti akumulator vozila v osmih urah, bi bila moč pri tem polnjenju: 12,03 kWh / 8h = 1,5 kW. A to je le moč za en avtomobil, za cel milijon pa znese: 1,5 kW x 1.068.362 vozil = 1.602.543 kW =
1,6 GW, kar je moč dobrih dveh krških nukleark (NEK)
- seveda dodatno k tej, ki jo že imamo.
Res je, da verjetno ne bi vsi "tankali" elektrike ob istem času in bi bila potrebna moč lahko manjša (le npr. ena dodatna NEK), a bolj verjetno je ravno obratno, da želijo vsi polniti ob istem in seveda čimkrajšem času, kar še poveča potrebno moč, ki je seveda nimamo na razpolago. Še za občutek o kakšnih številkah sploh govorimo: električna energija iz NEK predstavlja cca 35% vse proizvedene električne energije v Sloveniji
. Pa še to: vse v Sloveniji proizvedene električne energije ni dovolj, zato smo neto uvozniki le-te.
Toliko na kratko
. Upam, da ne bom napačno razumljen in bi kdo mislil, da sem kakšen jedrski lobist. NEK sem dajal za primerjavo le zato, ker je naša največja elektrarna. Poudarjam predvsem razpoložljivost moči, ki bi jo potrebovali, in ne le energije, saj prav tu klecnejo vse obstoječe rešitve z žal zelo nestanovitnimi obnovljivimi viri električne energije (voda, veter, sonce).
Rešitev? Še vedno mislim, da za to naše minljivo bivanje porabljamo daleč preveč energije in je, recimo pri avtomobilih, pa tudi drugje, bolj pomembna uporaba kot poraba.
Seveda so zelo dobrodošli tudi vaši pogledi in mnenja.
Danilo